Pedagoški program

Waldorfska pedagogika

Waldorfska pedagogika (pedagogika Rudolfa Steinerja) izhaja iz antropozofije- duhovne znanosti- ki na otroka gleda celostno. Specifiko razvoja človeka deli na sedemletna obdobja. Vsako izmed njih terja od vzgojitelja/učitelja določen pristop in metodiko, skupno pa jim je globlje razumevanje smisla vsebin pedagoškega dela, ki venomer vidi človeka kot del večje slike mogočne narave. Pomembno je, da otroka ob primernem času, na ustrezen, njemu razumljiv način, seznanjamo s svetom, ki nas obdaja. Predšolski otrok do sedmega leta starosti živi v posebnem stanju zavesti. Otrok je tedaj popolnoma odprt do sveta, ki ga zaznava preko svojih čutil. Ne počuti se ločenega od tega, kar zaznava. Vse kar vidi, sliši, občuti, se neposredno prelije vanj, v njegov notranji svet in učinkuje vse do fizičnih organov. Zato je prav vse, kar se v otrokovi okolici dogaja in nahaja, pomembno. Za otrokov harmoničen razvoj poskrbimo tudi tako, da ustvarimo umirjeno vzdušje ter nudimo možnost proste igre, ki nudi nešteto izzivov, pridobivanje socialnih, motoričnih in intelektualnih veščin, predvsem pa bogati otrokov notranji svet.

V vrtcu oblikujemo dnevni ritem, v katerem si izmenično sledijo vodene dejavnosti in prosta igra. Ritem, ki si ga otrok še ne more ustvariti sam, je zanj zelo pomemben, saj mu daje občutek varnosti in sproščenosti. Vsak dan v tednu je namenjen določeni umetniški dejavnosti:

• Risanje z voščenkami iz čebeljega voska,
• oblikovanje voska,
• slikanje v tehniki „mokro na mokro“ z mineralnimi barvami,
• evritmija (umetnost pri kateri v gibanju izražamo govor in glasbo),
• peka kruha.

Poleg tega v vrtcu izvajamo naslednje dejavnosti:

• Rajalne igre: Otrok izraža dogajanje z gibanjem ter ob tem govori in poje, dan za dnem na optimalen način razvija govor in bogati jezik.
• Prstne igre: Otroci se učijo diferenciranega govora in razvijajo fino motoriko.
• Pravljice, zgodbe in lutkovne predstave
• Urice za šolarje : Otroci preko iger in nalog razvijajo koncentracijo, socialne veščine, fino motoriko, svoje zaznave, koordinacijo gibov. Ustvarijo lastno slikanico ali lutkovno igro ter naredijo posebno ročno delo.
• Prosta igra : To je temeljna dejavnost predšolskega otroka, saj ima otrok preko nje možnost izraziti svoje izkušnje in počutje. Vodi ga k socialnemu vedenju, domišljiji, pogumu za ustvarjalnost.

Praznovanja

Ko z otroki praznujemo, se navezujemo na menjavo letnih časov in povezanost posameznika s skupnostjo kot tudi širšo okolico, ki nas obdaja. Z otroki gradimo občutek pričakovanja in čudenja, ki se krepi z dejavnostmi otrok prek ročnih del, petja pesmi, branja pravljic in okraševanja prostora. Veliko pozornost namenjamo praznovanju rojstnih dni. Na ta dogodek sta vabljena tudi starša. Posebej zanj se pripravi torta in darilo, izdelano s strani vzgojiteljice. Za otroka je to zelo poseben dan, saj doživi, da je del skupnosti ter da ga imamo radi. Nekatera praznovanja praznujemo dopoldan (npr. pustni torek), nekatera pa v popoldanskem času skupaj s starši. Šolsko leto začnemo in končamo s skupnim srečanjem vseh otrok in staršev ter vzgojiteljic (jeseni na Dnevu zahvale ob žetvi, poleti na zaključnem praznovanju). Vrtec je krščansko naravnan, vendar ne pripada in ne poučuje nobene veroizpovedi. Predšolski otrok živi v vzdušju odprtosti in zaupanja v vse, kar ga obkroža. To je religiozno občutenje otroka. Temu primerno oblikujemo praznovanja, ki so odraz človekove povezanosti z naravo in silami kozmosa. Otrokom ne razlagamo pomena praznikov, pač pa jim ga približamo z dejavnostmi in primerno ureditvijo prostora.

V našem vrtcu sledimo besedam Rudolfa Steinerja, ki je zapisal bistvo tega, kar naj bi waldorfski vrtec otroku nudil:

• Ljubezen in toplino,
• okolje, ki neguje otrokove čute,
• ustvarjalne in umetniške dejavnosti,
• smiselno dejavnost odraslega, katerega lahko otrok posnema,
• prosto, domišljijsko igro,
• zaščito notranjih sil predšolskega otroka,
• hvaležnost in čudenje,
• veselje, humor in radost,
• vzgojitelje, ki delajo na svoji osebni rasti.